Od juga smo se po zahodni obali odpeljali proti mestu Porto – že sama pot je bila polna naravnih lepot, tako da smo se večkrat ustavili in fotografirali. Najbolj nas je prevzel kanjon živo rdečih skal, skozi katerega je speljana cesta. Na zahodni strani otoka je pokrajina zelo hribovita, zato so tudi ceste ovinkaste in bolj ozke. 
Mesto Porto je stisnjeno v ozki soteski, obkrožajo ga visoke gore, tako da je razgled iz kampa res veličasten. Sprehajali smo se po reki navzgor, kjer je Kali uživala ob skakanju po vodi, čofotanju in skakanju po skalah. 
Naša zadnja postaja je bilo mestece Saint Florent. Do tja smo se peljali po notranjosti otoka, po ovinkasti in strmi gorski cesti (170 km!).
Šele tu smo tudi videli znane korziške prašičke, ki se prosto sprehajajo po otoku – v obalnih mestih jih ne boste videli. Ti prašički so sicer na pol divji, če pa se na parkirišču ustavi avto, se takoj prilepijo na vrata ali na prtljažnik in čakajo, da bodo dobili kaj za pod zob. Če jih boste hranili, pazite na prste! 
Pot čez hribe je zelo prijetna in slikovita, na nekem prelazu (1700 m) sredi Korzike pa smo srečali Prešernov kip! (No, ni ravno Prešeren, mu je pa zelo podoben, Kranjčani bodo že vedeli.) 
Sain Florent je majhno, prijetno in prijazno mestece, večerni sprehodi so prav sanjski, v marini pa smo videli kar nekaj velikih jaht. 
Morje ima eno posebnost – voda je zelo plitva, tako da lahko tudi 50 metrov od obale še vedno stojiš. Zato je voda tudi zelo topla, tudi kužki pa lahko veselo čofotajo po plitvini.
Mesto Porto je stisnjeno v ozki soteski, obkrožajo ga visoke gore, tako da je razgled iz kampa res veličasten. Sprehajali smo se po reki navzgor, kjer je Kali uživala ob skakanju po vodi, čofotanju in skakanju po skalah. Naša zadnja postaja je bilo mestece Saint Florent. Do tja smo se peljali po notranjosti otoka, po ovinkasti in strmi gorski cesti (170 km!).Šele tu smo tudi videli znane korziške prašičke, ki se prosto sprehajajo po otoku – v obalnih mestih jih ne boste videli. Ti prašički so sicer na pol divji, če pa se na parkirišču ustavi avto, se takoj prilepijo na vrata ali na prtljažnik in čakajo, da bodo dobili kaj za pod zob. Če jih boste hranili, pazite na prste! Pot čez hribe je zelo prijetna in slikovita, na nekem prelazu (1700 m) sredi Korzike pa smo srečali Prešernov kip! (No, ni ravno Prešeren, mu je pa zelo podoben, Kranjčani bodo že vedeli.) Sain Florent je majhno, prijetno in prijazno mestece, večerni sprehodi so prav sanjski, v marini pa smo videli kar nekaj velikih jaht. Morje ima eno posebnost – voda je zelo plitva, tako da lahko tudi 50 metrov od obale še vedno stojiš. Zato je voda tudi zelo topla, tudi kužki pa lahko veselo čofotajo po plitvini. ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar