10.2.2007, Železniki, dvoranska tekma

Letos je v Železnikih prvič potekala zimska dvoranska tekma. Organizacija je bila odlična, dvorana zelo kvalitetna, a 140 prijavljenih psov je do zadnjega kotička zasedlo tribune. Sodnik Zlatko Gorjan je postavil lepe parkurje; tekoče in tehnično zahtevne.
V konkurenci 32 psov vsa se odlično odrezali. Kali je bila na startu zelo vesela in razpoložena, tekla je hitro in zelo natančno. Sledila je mojim navodilom in zanesljivo izpeljala oba teka. Prislužili sva si drugo mesto, prehiteli sta naju samo Cvetka Gorja in Varvi.
17.12.2006, Postojna, božična dvoranska tekma

Vzdušje na tekmi je bilo praznično, vsekakor smo se dobro zabavali in uživali v topli dvorani. Parkurji so bili srednje zahtevni, sodil je Silvester Škerget. Kali je bila super – tekla je hitro, zanesljivo in mi je dobro sledila. Žal pa smo vedno vodniki tisti, ki delamo napake; v obeh tekih sva bili diskvalificirani zaradi mojega napačnega vodenja.
Presenečenje je bil tek Irene Šeruga s čivavo Akijem, saj sta zasedla tretje mesto na svoji prvi tekmi. Vsi iz KD Naklo smo se veselili z njo.
25.11.2006, Koper, agility4fun

Neuradna tekma v Kopru je bila seveda bolj sproščena kot uradne tekme. Iz KD Naklo smo se je udeležile štiri predstavnice; jaz in Kali, Katja Bizjak in Tai, Andreja Jakopič in njeni trije kužki, Taja Kosmač in Ringo.
Parkurji so bili precej zahtevni, sploh glede na to, da je bila tekma namenjena začetnikom. V prvem teku sva si prislužili 15 kazenskih točk. Drugi tek je veljal za ekipno tekmo; parkur je bil zelo zahteven, zato sva dobili 10 kazenskih toč, a sem bila zadovoljna, da sva ga vsaj izpeljali. Tretji tek je bil jumping-open; vsi psi so tekmovali na enaki zahtevnostni stopnji. Kali je tokrat zbrala vse moči in tekla odlično, brez napak. Na koncu sva se uvrstili na tretje mesto.

14.10.2006, Naklo, finalna tekma državnega prvenstva

Zaključek sezone je bil za naju res veličasten. Že en dan pred tekmo smo pridno pripravljali poligon in postavljali šotore. Letos je tudi vreme držalo z nami – tokrat prvič na tekmi v Naklem ni deževalo in zato tudi poligon ni bil blaten. Kljub oblakom je bilo toplo in tudi sonce se je občasno pokazalo.
Parkurji so bili odlični, sodnica Ivana Kirik pa je delala hitro in učinkovito. Kali je na domačem terenu pokazala, kaj zna in oba teka sva izpeljali brez kazenskih točk. Zasedli sva drugo mesto. Še večje veselje pa je bilo končno presenečenje, saj sva se v državnem prvenstvu uvrstili na tretje mesto v skupnem seštevku!
KD Naklo je skupno dobilo kar šest steklenih pokalov za skupno uvrstitev v državnem prvenstvu; jaz in Kali, Andreja Jakopič in Antej, Dora Štros s Tobijem in Frajlo, Vinko Oštarijaš in Gala in seveda naša ekipa Modri dirkači, ki so v skupnem seštevku zmagali.
30.9.2006, Kočevje

Vreme je bilo več kot lepo, temperatura pa je bila skoraj 25 stopinj celzija, kar je nenavadno za ta letni čas. Kali je bila spet super in je nadaljevala uspeh zadnjih dveh tekem; oba teka sva odpeljali brez kazenskih točk. Prehitela naju je le ena psička, ki je bila pač hitrejša. Zasedli sva odlično 2. mesto. Trenutno sva v državnem prvenstvu skupno na 6. mestu.
Tudi ekipno je šlo vse kot po maslu; midve sva tekli brez kazenskih točk, na koncu smo se uvrstili na 9. mesto.
Vsekakor se vidi, da napredujeva, saj sva izpolnili že vse tri pogoje za višji nivo.
16.9.2006, Hrušica

Vreme je bilo obupno, ob 13h je začel padati dež in ni nehal do konca tekme. Parkur je bil zelo lep in tekoč, uspelo nama je brez kazenskih točk in tako sva naredili tudi drugi pogoj za višji nivo. Tudi drugi tek je bil odličen; Kali je tekla zelo hitro (verjetno je hotela čim prej nazaj na suho, ne pa teči po dežju), brez kazenskih točk. Na koncu sva se povzpeli na 3. mesto in dobili najin drugi pokal. Skupno sva v Eukanuba pokalu zasedli 4. mesto, kar je za naju odličen uspeh.
Ekipno se nismo uvrstili, saj sva naredili napako in bili diskvalificirani.

9.9.2006, Ljutomer

Najbolj oddaljena tekma, sprva sploh nisem hotela iti. Parkurji so bili ravno pravšnji, ne pretežki ne prelahki. Prvič nama je uspelo speljati prvi tek brez napak in tako sva naredili prvi pogoj za višji nivo. Po prvem teku sva bili na 3. mestu, zato je bil drugi tek odločilen. Na startu so mene skoraj izdali živci, a sem Kali lepo počasi peljala skozi parkur in tudi tokrat je šlo brez napak. Ker so ostali tekmovalci naredili napake, sva bili edini brez kazenskih točk, zato sva končno prišli tudi na stopničke in zasedli 1. mesto!!!
Ekipno se sicer nismo uvrstili, a midve sva tekli brez napak. Ta dan sem bila na Kali zelo ponosna, saj je zmogla vse tri teke speljati brez napak.
26.8.2006, Ljubljana – agi for fun

Udeležba na tekmi je bila majhna, zato pa je bilo vzdušje sproščeno. Tudi vreme nam je ugodilo, sonce nas je prijetno grelo. Pasji fantje so bili nekoliko nadležni, ker se je Kali gonila, a sva jo odnesli le s polulanim boxom.
Tekmo so sestavljali trije teki; dva sta se štela skupaj in eden posebej. V vseh treh tekih sva dobili po 5 kazenskih točk in tako dvakrat zasedli nehvaležno 4. mesto. Kljub temu je očitno, da napredujeva.
15.7.2006, Portorož

Vreme na morju je bilo super, temperature so narasle na 40 stopinj. Kužki so bili zato malce leni. Parkur je bil sicer enostaven, a jaz nisem bila dovolj zbrana, zato sva izpadli že v prvem teku. Tudi drugi tek ni bil dober, nabrali sva 10 kazenskih točk. Tekma sicer ni bila uspešna, a smo se vsaj kopali v morju.
2.9.2006, Ljubljana
Vzdušje na tekmi je bilo napeto, parkurji pa precej zahtevni. Najin tek je bil bolj slab; v prvem teku 15 kazenskih točk, v drugem pa brez napak. Zasedli sva 12. mesto od 13 uvrščenih. Ekipno smo tekle tri ženske; jaz, Urška in Barbka. Jaz sem bila od nas treh zadnja na vrsti in je bilo torej vse odvisno od mene. Kljub temu sva s Kali suvereno pretekle parkur. Na koncu smo se ekipno uvrstile na 8. mesto, kar je za nas odlično.
24.6.2006, Domžale

Na vroč poletni dan, temperature so dosegle 35 stopinj, so Kali vzpodbujali Andrej, mami, prišli pa so tudi njeni 'prvi lastniki', Punika in Štefan Cerar. Očitno ji je publika godila, saj je tekla odlično. V prvem teku sva dobili 5 kazenskih točk, prav toliko tudi v drugem teku. To nama je prineslo tudi drugo uvrstitev. Pristali sva na 8. mestu, jaz pa sem bila zelo zadovoljna.
8.7.2006, Ljubljana
Tekma je bila za naju srednje uspešna. Jaz sem bila zelo živčna, to pa se je preneslo na Kali in je tekla veliko hitreje kot ponavadi. Zato sva v prvem teku pridobili 15 kazenskih točk, v drugem teku pa 10. Končali sva na zadnjem, 12. mestu. Katastrofa!
3.6.2006, Maribor

Sprva na to tekmo sploh nisem hotela iti, ker se mi je zdel Maribor predaleč, vremenska napoved pa tudi ni bila spodbudna. Bilo je oblačno, deževalo pa je le občasno.
V prvem teku sva nabrali 10 kazenskih točk, v drugem pa 5. Ampak se je izplačalo; to je bila najina prva uvrstitev. Bili sva 5. od 7 uvrščenih.
6.5.2006, Selca

Vreme na tekmi je bilo super, cel dan je sijalo sonce. Na žalost sva bili zopet diskvalificirani v prvem teku, drugi tek pa sva odpeljali brez napak.
13.5.2006, Žalec
Na tej tekmi se je prvič zgodilo, da nisva bili diskvalificirani že v prvem teku, ampak sva si nabrali le pet kazenskih točk. Bila sem zelo napeta in upala, da nama bo tokrat uspelo. V drugem teku pa je na žalost tekla mimo gume in preskočila zadnjo oviro, tako da nama je uvrstitev spet ušla.
Ekipno sva tekli dobro, naredili sva le eno napako, a se skupno nismo uvrstili.
29.4.2006, Ptuj

Cel dan je močno deževalo, tudi temperature so bile bolj skromne. Kljub slabim razmeram, je Kali dobro tekla. V prvem teku sva bili diskvalificirani, ker je izbrala napačni vhod v tunel, sicer pa je tekla brez napak. Tudi drugi tek je bil brez napak. Uspeh pa smo dosegli v ekipnem teku. Naša ekipa Dream team sicer ni favorit, a smo bili vseeno veseli, da smo se vsaj uvrstili.
18.3.2006, Postojna

Prva prava tekma je potekala v konjušnici. Malo me je skrbelo, da bo vonj po konjih zmedel Kali, a je dala vse od sebe. Prvi tek je bil za naju sicer usoden; zaradi treh izogibanj vsa bili diskvalificirani, v drugem teku pa sva naredili le eno napako. Čeprav se nisva uvrstili, sem bila na Kali zelo ponosna.

15.4.2006, Ajdovščina
Drugo tekmo je sodila Sonja Rozman-Bizjak, ki je tudi naša vaditeljica. Že takoj na začetku se je Kali zmedla, šla je pozdravit sodnico in si tako prislužila diskvalifikacijo. Tudi drugi tek je bil slab, saj vsa bili prav tako diskvalificirani. Vsekakor je bila to zelo slaba tekma, čeprav je cel da sijalo sonce.
15.1.2006, Ljubljana

Prva tekma ni bila čisto prava, ampak je potekala pod okriljem razstave psov v Ljubljani. To ni bila uradna tekma, ampak tekma za zabavo – »for fun«. Nastopili sva kot predtekmovalki in se presenetljivo dobro odrezali. V dvorani je bilo namreč ogromno ljudi, zato je bila Kali malce zmedena in prestrašena. Ta tekma je bila odlična vaja za pravo tekmovanje.
Moja lastnica Sandra je spoznala, da sem zelo živahna in učljiva psička, zato se je odločila, da me bo vpisala v tečaj agilityja. Prvi dan v šoli sem bila še malo prestrašena in zmedela, saj je bilo okoli mene toliko novih kužkov. Vsi so pridno skakali čez ovire, tekli čez most in v tunel, se šli slalom, jaz pa sem se hotela samo igrati. Kmalu sam dojela, da se bom tudi jaz morala naučiti vseh teh trikov. Tako zdaj že pridno skačem, slalomiram in tečem. Seveda me včasih še vedno premoti kateri od mojih sošolcev in sošolk, takrat pač uidem s parkurja, ampak, kaj morem, saj sem šele na začetku šolanja. Sicer pa so naši lastniki prijazni in nam na koncu pustijo, da se do sitega natečemo in naigramo. Če bom še naprej tako pridna, bom spomladi mogoče že nared za svojo prvo tekmo!

Kali je s treningom agilityja začela ko je dopolnila eno leto. Prvi trening sva imeli 20. 8. 2005, nato sva nekaj časa pridno trenirali. Po približno enem mesecu sva morali prekiniti vaje, ker je kali ugriznil bernardinec in je dobila sedem šivov. Po krajšem premoru sva nadaljevali.

Začetki so bili težki, predvsem zato, ker je Kali trmasta. Namesto, da bi pridno skakala čez ovire, se je hotela igrati s sošolci, zato mi je dva meseca stalno bežala s parkurja. Kmalu sem ugotovila, da imajo vsi začetniki svoje muhe, zato nisem obupala. Kmalu je Kali nehala bežati, zato pa se je začela upirati in ni hotela preskakovati ovir, ampak je vztrajno hodila pod palico. Ampak sva premagali tudi to težavo, počasi je prerasla fazo pubertetniške norosti in ugotovila, da je agility prav zabavna stvar. Pri dveh letih jo drugi kužki sicer še zelo zanimajo, a je veliko bolj pozorna name in zato nimava več problemov.

Na svet sem prijokala 2.7.2004 v Krašnji. V prvih mesecih življenja sta mi družbo delala še bratec in sestrica. Skupaj z mamico smo bili pisana druščina. Mamica je namreč mešanka, očka pa se je izognil svojim starševskim obveznostim, tako da ga sploh ne poznam. V Krašnji so bili vsi zelo prijazni z nami, za nas so lepo skrbeli, nas razvajali in se z nami igrali. Ker smo bili tako ljubki, so nas celo peljali v Ljubljano, kjer smo nastopili na televiziji, v oddaji o živalih. Kmalu pa so mojega bratca in sestrico odpeljali v nov dom, jaz pa sem še kar naprej čakala na novega lastnika.


Po štirih dolgih mesecih se je končno tudi meni nasmehnila sreča. K nam je prišla prijazna punca Sandra in se na prvi pogled zaljubila vame. Že čez dva dni so me odpeljali v moj novi dom. Hitro sem se naučila, da v hiši ne smem puščati lužic in kupčkov, da ne smem gristi copat in čevljev in, da tudi na posteljo ne smem. V zameno za to pa me moji novi krdelniki zelo razvajajo, crkljajo, se z mano veliko igrajo in me redno vodijo na sprehod. Moja lastnica Sandra mi je kupila tudi veliko igrač, vendar jih najraje kar zgrizem, zato mi zdaj kupujejo samo še kosti. Moja najljubša igra pa je “loviti palico”. To se najraje igram s Sandrinim fantom Andrejem, ker mi palice meče tako daleč in tako dolgo, da sem na koncu že pošteno utrujena. Moja najbolj opazna lastnost pa je, da se ne morem najesti. Ampak nisem jaz kriva, saj moji krdelniki stalno nekaj žvečijo, jaz pa samo čakam, če bo kaj pristalo tudi v mojem gobčku. To seveda Sandra in Andrej malo tudi izkoriščata, saj moram početi čudne stvari, da si prislužim košček salamice ali piškota. Moram sedeti, ležati, delati prevale, se vrteti v levo in v desno, čakati in celo odbijati žogico z gobčkom. Ampak, za salamico bi naredila prav vse. No, saj se ne pritožujem, tudi sama sem zelo vesela, če se naučim česa novega. Sicer pa ne dobivam le pasjih briketov, ampak mi moji krdelniki ponudijo skoraj vsako hrano, če le ni nevarna za kužke. Seveda imam najraje koščke mesa, teknejo pa mi tudi jabolka, hruške, breskve, celo paprika in kisle kumarice. In vedno mi pustijo, da poližem jogurtov lonček. Le čokolade mi ne pustijo jesti, ker pravijo, da kužkom škoduje, ampak meni se zdi, da mi malo lažejo.


Sandra in Andrej skrbita da se redno in dovolj gibam, zato se pogosto odpravimo tudi v hribe. Najprej sem osvojila manjše vrhove, letos poleti pa sem se že povzpela nad 2000 metrov, bila sem namreč na Velikem vrhu nad Kofcami in na Stolu. V hribih uživam, saj je tam vedno še kakšen štirinožni vandrovec, pa tudi kozice in ovčke srečam. Jaz bi se najraje kar malo zapodila za njimi, vendar mi moja človeka tega ne pustita. Kaj morem, če pa hočem loviti vse, kar beži!Doma mi živalske družbe ne primanjkuje; hišo si delim z kopensko želvo Feliksom in z nimfo Rudi. Z obema se dobro razumem, vendar ne vem, zakaj se nočeta igrati z mano; Rudi vedno odleti, Feliks pa se tako počasi premika, da se z njim ne morem loviti. Zato pa se toliko raje podim z drugimi kužki. Moji prijatelji so mešanec Ben, višavski terier Bak in mešanka Nera, odkar pa hodim na trening agilityja pa sem spoznala še več prijaznih in igre željih kužkov.
Toliko zaenkrat, ko se mi zgodi kaj novega, vas bom obvestila. Vaša Kali.