
Končno se je odločila odveči kos oblačila. Jaz sem bil namreč zadnje pol ure v kratki majici.

Macesni so že odvrgli vse iglice. Smo kakšen mesec prepozni, da bi uživali v zlatih jesenskih barvah.

Zveri so imele pojedino, saj smo ob poti videli ovčje kosti. Kako za vraga pa vem, da so bile ovčje, se boste najbrž vprašali. Dober meter višje je ležal še cel ovčji kožuh.
Med potjo nazaj proti domu, nas je kmalu spet zajela gosta, turobna megla. Brez izleta bi bil dan pust in siv.
Med potjo smo srečali kar nekaj planincev, ki so ta čudovit ponedeljek izkoristili za izlet v gore. Razen dveh fantov, so imeli čisto vsi s seboj tudi pasjo družbo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar