Kriška gora, 27. november 2008
Dela prost dan. Hop v avto in že dirkam proti Gozdu. Brez Kali in fotoaparata zadnje čase ne gre. Kriška gora je med vikendi noro oblegana zato je bil današnji vzpon res super. Nobene gužve, sonček, sneg pod nogami...uživancija!
Tabla ob "romarski" poti na Kriško
Dela prost dan. Hop v avto in že dirkam proti Gozdu. Brez Kali in fotoaparata zadnje čase ne gre. Kriška gora je med vikendi noro oblegana zato je bil današnji vzpon res super. Nobene gužve, sonček, sneg pod nogami...uživancija!
Tabla ob "romarski" poti na Kriško
Koča je med tednom zaprta. No, vsaj danes je bila.
Seznam pohodnikov, ki zbirajo število vzponov, je res dolg. Bravo vsem, čeprav jaz v takšnem početju res ne vidim smisla.
Potrebno je bilo nahraniti tudi lačna usta. Prazna vreča pač ne stoji pokonci.
Zimske radosti v dvoje ;)
Fotoshooting, 26. nov 2008
S snegom pobeljen travnik, je bil kot nalašč za fotografiranje igrivo razposajene psičke. Sneg je škripal po tačkami in veselje je bilo neizmerno. Kljub težkim razmeram (črn kuža na snegu) je nastalo nekaj simpatičnih fotografij.
S snegom pobeljen travnik, je bil kot nalašč za fotografiranje igrivo razposajene psičke. Sneg je škripal po tačkami in veselje je bilo neizmerno. Kljub težkim razmeram (črn kuža na snegu) je nastalo nekaj simpatičnih fotografij.
Voje, 16. nov 2008
Nedeljski izlet v ledeniško alpsko dolino v Triglavskem narodnem parku je bil odličen. Težke noge smo kmalu ogreli in korak je bil v trenutku lahkotnejši. Izlet je nezahteven in primeren za vsakogar. Vzdolž doline teče potok Mostnica, ki je v srednjem delu izdolbel slikovito sotesko, imenovano Korita mostnice.
Od tu vodi veliko poti na okolišče hrbe. Najbolj opazen je seveda Tosc (2275 m), ki se bohoti na koncu doline.
Nedeljski izlet v ledeniško alpsko dolino v Triglavskem narodnem parku je bil odličen. Težke noge smo kmalu ogreli in korak je bil v trenutku lahkotnejši. Izlet je nezahteven in primeren za vsakogar. Vzdolž doline teče potok Mostnica, ki je v srednjem delu izdolbel slikovito sotesko, imenovano Korita mostnice.
Od tu vodi veliko poti na okolišče hrbe. Najbolj opazen je seveda Tosc (2275 m), ki se bohoti na koncu doline.
DOGFRISBEE 4 FUN TEKMA v Parku Tivoli, 15. nov 2008
V hribih bi nas zagotovo čakalo sonce a smo se vseeno odpravili v oblačno Ljubljano. Z namenom, se ve. V Parku Tivoli se je namreč odvijala super simpatična prireditev pasjih ljubiteljev. Dogfrisbee je pri nas dokaj nova disciplina a to še ne pomeni, da točke nastopajočih niso bile dodelane. Ob vratolomnih skokih je obstal marsikateri naključni sprehajalec. Vsi, ki ste prireditev zamudili si lahko nekaj utrinkov ogledate na spodnjih slikah. Naslednjič pa ne smete manjkati.
V hribih bi nas zagotovo čakalo sonce a smo se vseeno odpravili v oblačno Ljubljano. Z namenom, se ve. V Parku Tivoli se je namreč odvijala super simpatična prireditev pasjih ljubiteljev. Dogfrisbee je pri nas dokaj nova disciplina a to še ne pomeni, da točke nastopajočih niso bile dodelane. Ob vratolomnih skokih je obstal marsikateri naključni sprehajalec. Vsi, ki ste prireditev zamudili si lahko nekaj utrinkov ogledate na spodnjih slikah. Naslednjič pa ne smete manjkati.
Kdo bi si mislil, da tale "gora mišic" tako lahkotno poskakuje.
Disciplin, v katerih se je tekmovalo, je več. Freestyle je ena od njih in je sigurno najbolj atraktivna. Dobra minuta različnih trikov ob glasbeni spremljavi.
Majhen kuža z velikim karakterjem.
Majhen kuža z velikim karakterjem.
Viševnik (2050m), 10. nov 2008
Klik za panoramo:
Preden se sploh kam odpravimo je potrebno ogromno pregovarjanja in tehtnih razlogov, zakaj je bolje oditi ven, kot pa meglen ponedeljek prebiti za zidovi, ležeč na kavču pred televizorjem. Vse skupaj se je začelom že v nedeljo. Zjutraj smo se skoraj že odpeljali proti morju, da osvojimo Nanos. Na našo srečo sem le zavili proti Pokljuki s sloganom: S skupnimi močmi nam bo uspelo!
To tablo najbrž vsi poznate. Stoji Pred ogromnim gradbiščem, čigar hrup se širi globoko v Triglavski narodni park.
Klik za panoramo:
Preden se sploh kam odpravimo je potrebno ogromno pregovarjanja in tehtnih razlogov, zakaj je bolje oditi ven, kot pa meglen ponedeljek prebiti za zidovi, ležeč na kavču pred televizorjem. Vse skupaj se je začelom že v nedeljo. Zjutraj smo se skoraj že odpeljali proti morju, da osvojimo Nanos. Na našo srečo sem le zavili proti Pokljuki s sloganom: S skupnimi močmi nam bo uspelo!
To tablo najbrž vsi poznate. Stoji Pred ogromnim gradbiščem, čigar hrup se širi globoko v Triglavski narodni park.
Nasmešek na ustih ti da vedeti, da Viševnik le ni bila tako slaba ideja.
Sploh se še nismo ogreli, ko so nekateri že zehali in molili tace stran. In to vse štiri.
...
Prikupen samček po imenu Žak, nam je na vrhu smučišča, delal družbo. V očeh se mu vidi, da je zaljubljen do ušes. Kali je šarmirala kot vedno.
Kam že gremo?
Če v hribih sledite tem oznakam, ni vrag, da ne bi prišli na cilj.
Sonce je prijetno grelo. Prav takšen, topel, je bil tudi zrak, ki, smo ga vdihavali skozi, zaradi neverjetnega razgleda, do tal odprta usta.
Res no, samo še okrog te skale pa smo na vrhu.
...
Triglav je na dlani, ma kaj na dlani, na konci nosu. Res je impozanten ;)
Punce vedno zebe, zato pa topel čaj še kako prav pride.
Ko je Kali dosegla vrh, je bila tole njena poza za naslednjih petnajst minut. Očitno je tudi njej razgled prišel do živega.
Lačen ni ostal nihče!
...
Punce vedno zebe, zato pa topel čaj še kako prav pride.
Ko je Kali dosegla vrh, je bila tole njena poza za naslednjih petnajst minut. Očitno je tudi njej razgled prišel do živega.
Lačen ni ostal nihče!
...
Opazovanju okolice ni bilo videti konca.
Poze še ni spremenila, le pogled je usmerila za vzhod.
Poze še ni spremenila, le pogled je usmerila za vzhod.
Hug?
Veselje ob prvenstvenem vzponu je bilo res nepopisno.
...
Sestopali smo za zahodno stran preko kotline Jezerci. A sem stopila na gamsov kakec?
Končno se je odločila odveči kos oblačila. Jaz sem bil namreč zadnje pol ure v kratki majici.
Macesni so že odvrgli vse iglice. Smo kakšen mesec prepozni, da bi uživali v zlatih jesenskih barvah.
Skalna gmota ob poti, kot nalašč za plezalni vrtec.
Končno se je odločila odveči kos oblačila. Jaz sem bil namreč zadnje pol ure v kratki majici.
Macesni so že odvrgli vse iglice. Smo kakšen mesec prepozni, da bi uživali v zlatih jesenskih barvah.
Skalna gmota ob poti, kot nalašč za plezalni vrtec.
Zveri so imele pojedino, saj smo ob poti videli ovčje kosti. Kako za vraga pa vem, da so bile ovčje, se boste najbrž vprašali. Dober meter višje je ležal še cel ovčji kožuh.
Med potjo nazaj proti domu, nas je kmalu spet zajela gosta, turobna megla. Brez izleta bi bil dan pust in siv.
Med potjo smo srečali kar nekaj planincev, ki so ta čudovit ponedeljek izkoristili za izlet v gore. Razen dveh fantov, so imeli čisto vsi s seboj tudi pasjo družbo.
Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m)
Ker so mi verniki, ki v nedeljo zjutraj hitijo k maši, uničili plan A, sem se moral na hitro spomniti plana B. Sončna nedelja in prijetne temperature so bile kot nalašč za obisk gora. Solo vzpon proti Ledinam do žrela in nato desno proti Češki koči, mi je dal novega elana. Čisti užitek! Žal je večina gorskih postojank že zaprta, zato je od doma prinešen topel čaj zelo dobrodošel. Ljudi s podobnimi načrti ni manjkalo.
Ker so mi verniki, ki v nedeljo zjutraj hitijo k maši, uničili plan A, sem se moral na hitro spomniti plana B. Sončna nedelja in prijetne temperature so bile kot nalašč za obisk gora. Solo vzpon proti Ledinam do žrela in nato desno proti Češki koči, mi je dal novega elana. Čisti užitek! Žal je večina gorskih postojank že zaprta, zato je od doma prinešen topel čaj zelo dobrodošel. Ljudi s podobnimi načrti ni manjkalo.
Naročite se na:
Objave (Atom)
